Zakaj si Trump tako želi Grenlandijo?

Koliko denarja bi bil Janez Markeš pripravljen zapraviti za nakup Grenlandije? S tem vprašanjem je Ali Žerdin uvedel debato o nedavni ponudbi Donalda Trumpa Danski o nakupu največjega otoka na svetu, njegov sogovornik pa je odgovoril s citiranjem filma Boter I. Ponudba bi morala biti taka, da je ne bi bilo mogoče zavrniti. V primeru Michaela Corleoneja iz filmske klasike je to pomenilo: 10.000 dolarjev ali možgani na steni ... Danska je Trumpa zavrnila relativno elegantno, meni Žerdin, a je ponudba delovala blazno. Tu ne gre le za Grenlandijo, ampak za biti ali ne biti planeta, je prepričan Markeš. Morda v Washingtonu računajo, da tam nekoč ne bo več ledu. Tedaj bo mogoče na Grenlandiji črpati nafto, New York bo morda potopljen. Američani so v zgodovini, tudi za bagatelne zneske, kupili marsikaj. Ozemeljskih apetitov niso reševali le z vojno. Tedaj zemlja ni bila nič vredna, nafte niso poznali, ljudi ni bilo toliko. Danes bi bil glavni junak, kdor bi kupil amazonske gozdove in odredil, da jih pustimo na miru, pravi Žerdin. Emmanuel Macron je Jaira Bolsonara vizionarsko izpostavil kot namernega zažigalca amazonskih gozdov in rekel, da nam gori hiša.